Indijski minister za kmetijstvo Shivraj Singh Chouhan je sporočil, da je Indija prehitela Kitajsko in postala največja pridelovalka riža na svetu. Po uradnih podatkih je država dosegla skupno proizvodnjo v višini 150,18 milijona ton, kar predstavlja pomemben mejnik v svetovni kmetijski trgovini. Chouhan je novico objavil na dogodku v New Delhiju, kjer je poudaril, da je država od leta 1969 do danes uradno registrirala že več kot 7000 različnih sort poljščin. Ob robu razglasitve je minister predstavil 184 novih visoko donosnih in na podnebne spremembe odpornih sort za 25 različnih poljščin, ki jih je razvil Indijski svet za kmetijske raziskave (ICAR). Novi semenski materiali so namenjeni povečanju pridelka in izboljšanju dohodkov kmetov, pri čemer je minister uradnikom naročil čim hitrejšo distribucijo semen do pridelovalcev. Chouhan je v svojem nagovoru obenem zavrnil kritike opozicije glede novega zakona o zaposlovanju na podeželju in ga označil za naprednejšo shemo od prejšnjih programov.

Francoska vlada se pripravlja sprejeti odlok, ki bo prepovedal uvoz kmetijskih proizvodov iz Južne Amerike, ki vsebujejo ostanke snovi, prepovedanih v Evropi. Ministrica za kmetijstvo je dejala, da se prepoved nanaša na živila, ki vsebujejo ostanke različnih snovi, ki so v Evropi prepovedane.

Na vseslovenskem srečanju v Malgari so se grški kmetje odločili za zaostritev protestov. Srečanja se je udeležilo 62 blokad, udeleženci pa so izrazili enotnost in odločenost za nadaljevanje boja.

V Franciji se je razplamtela polemika glede zakona Duplomb, ki je bil sprejet 8. julija in naj bi odpravil omejitve pri delu kmetov. Zakon, ki med drugim predvideva ukrepe za shranjevanje vode, uporabo acetamiprida in velike farme, je naletel na močan odpor med kmeti in državljani. Peticija proti zakonu je do 20. julija zbrala že skoraj milijon podpisov, med njimi tudi podpis kmetovalca iz Mayenne, Laurenta Bruneta, ki meni, da zakon ne bo zagotovil minimalnega dohodka kmetom in da mu primanjkuje dialoga.

Srbski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in vodogospodarstvo Dragan Glamočić je napovedal ambiciozen načrt za dosego prehranske suverenosti države do leta 2026. Strategija kmetijskega ministrstva temelji na treh ključnih stebrih, ki vključujejo popolno predvidljivost izplačil subvencij, uvedbo strožjega reda pri porabi dodeljenih sredstev ter strateško spodbujanje kmetijskih panog z intenzivnejšo proizvodnjo. Po besedah ministra Glamočića bo poudarek na zagotavljanju stabilnega okolja za kmete, kar bo omogočilo boljše načrtovanje in večjo konkurenčnost srbskega kmetijstva. Ukrepi so usmerjeni v povečanje domače proizvodnje hrane, s čimer želi Srbija zmanjšati odvisnost od uvoza in okrepiti svojo strateško varnost na področju oskrbe s hrano. Načrt predvideva tudi učinkovitejši nadzor nad porabo proračunskih sredstev, namenjenih kmetijstvu, da bi zagotovili neposreden vpliv na produktivnost.

Indijski zvezni minister za kmetijstvo Shivraj Singh Chouhan je v soboto pozval zvezne države k hitrejšemu in strateškemu koriščenju sredstev, namenjenih kmetijskim programom. Minister je opozoril, da zamude pri porabi dodeljenega denarja povzročajo finančne izgube državam in ovirajo pravočasno sproščanje prihodnjih obrokov centralnih sredstev. Na revizijskem sestanku s kmetijskimi ministri zveznih držav je Chouhan poudaril, da morajo biti sredstva porabljena pred marcem, da bi se izognili administrativnim ozkim grlom, ki upočasnjujejo izvajanje ključnih programov. Srečanje je bilo namenjeno pregledu napredka in izrabe proračuna za osrednje kmetijske sheme, vključno s programoma Pradhan Mantri Rashtriya Krishi Vikas Yojana (PM-RKVY) in Krishonnati Yojana (KY). Minister je izpostavil, da se proračunska sredstva pogosto zadržujejo zaradi manjših administrativnih in proceduralnih težav, kar neposredno škoduje učinkovitosti kmetijske politike. Poleg tega je Chouhan poudaril nujnost hitrega preverjanja upravičenosti kmetov v okviru sheme PM-KISAN, da bi zagotovili neovirano finančno podporo kmetijskemu sektorju.

V letu dni po napovedi vlade o ukinitvi oprostitve plačila dediščine za kmete je rekordno število kmetij prenehalo delovati. Uradni podatki kažejo, da je bilo v zadnjem letu zaprtih 6.365 podjetij v sektorjih kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Kmetijska govornica DUP je izrazila zahtevo po preobratu vladne politike glede davka na kmetijske zapuščine, saj vlada pogosto spreminja svoje odločitve.

Nemško kmetijstvo se v zadnjem obdobju spopada z močnim upadom proizvajalnih cen, kar resno ogroža stabilnost kmetijskih gospodarstev. Joachim Rukwied, predsednik nemškega združenja kmetov (DBV), je opozoril na zaostrene razmere v panogi, kjer se pridelovalci soočajo z vse nižjimi odkupnimi cenami svojih proizvodov. Ta trend neposredno vpliva na likvidnost in dolgoročni razvoj kmetij, ki že tako delujejo v zahtevnih gospodarskih razmerah. Posebej kritične so razmere v vinogradništvu, ki ga po besedah Rukwieda pretresa zgodovinska kriza. Poleg splošnega pritiska na cene se vinski sektor sooča s spremenjenimi potrošniškimi navadami in visokimi stroški pridelave, kar postavlja številne družinske kmetije pred težke odločitve o nadaljevanju dejavnosti. Predsednik združenja je poudaril, da so potrebni sistemski ukrepi za zaščito kmetijskega sektorja, ki predstavlja ključni steber nemškega gospodarstva in prehranske varnosti.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je obiskal ministrstvo za kmetijstvo, kjer je izpostavil nujnost neprekinjenega izvajanja državnih storitev in ohranjanja zastavljenih programov. Med delovnim obiskom je pregledal aktualno stanje na področju oskrbe z osnovnimi dobrinami ter analiziral strateške načrte kmetijskega sektorja. Pezeškian je poudaril, da sta upravna kohezija in doslednost pri izvajanju vladnih politik ključna dejavnika za stabilnost države. Predsednik je v svojem nagovoru uradnikom pojasnil, da se pot služenja državljanom ne sme ustaviti kljub morebitnim političnim ali organizacijskim izzivom. Poseben poudarek je bil namenjen zagotavljanju prehranske varnosti in spremljanju zalog nujnih življenjskih potrebščin, kar ostaja prioriteta njegove administracije v trenutnih gospodarskih razmerah. Obisk predstavlja del širših prizadevanj za konsolidacijo vodenja v ključnih državnih institucijah.

Grška opozicijska stranka PASOK je v seriji javnih izjav ostro kritizirala vlado Kiriakosa Micotakisa in desničarsko stranko Grška rešitev (Elliniki Lysi), ki jo vodi Kiriakos Velopulos. Glavno jabolko spora ostajajo očitki o domnevnem sodelovanju med vladajočo Novo demokracijo in stranko Grška rešitev pri spreminjanju sestave neodvisnega organa za zagotavljanje tajnosti komunikacij (ADAE). PASOK trdi, da sta stranki sodelovali, da bi vplivali na preiskavo v škandal s prisluškovanjem, ki že dalj časa pretresa grško politično prizorišče. PASOK je stranko Velopulosa označil za nekakšnega zaščitnika oziroma orodje vlade, ki prevzema odgovornost za dejanja Micotakisa. Poleg ustavnih in institucionalnih vprašanj se je politični konflikt razširil tudi na gospodarsko področje. PASOK je podpredsedniku vlade Kostisu Hacidakisu očital sprevračanje dejstev glede stanja v kmetijstvu. Medtem ko vlada trdi, da kmetijski sektor v zadnjih sedmih letih cveti, opozicija poudarja, da gre le za vladno propagando, ki ne odraža realnih težav kmetov. Stranka Grška rešitev je na očitke odgovorila s protiobtožbami, da je prav PASOK tisti, ki v parlamentu pogosto glasuje za vladne predloge in s tem dejansko deluje kot opora trenutni oblasti. Te napetosti kažejo na poglobitev politične polarizacije v Grčiji glede vprašanj neodvisnih institucij in ekonomske politike.

Grški kmetje so za nedeljo v Malgari pri Solunu sklicali vsesplošno konferenco, na kateri bodo predstavniki kmetijskega sektorja odločali o prihodnosti svojih protestnih aktivnosti. Trenutne razmere na cestah v severni Grčiji so sicer stabilne, saj promet poteka nemoteno, vendar kmetje čakajo na uradne smernice svojega krovnega organa. Srečanje, ki se bo začelo ob 12. uri, velja za ključno točko gibanja, saj se pričakujejo predlogi za znatno stopnjevanje blokad po vsej državi. Na konferenci bodo delegati obravnavali dve glavni smeri delovanja: bodisi takojšnjo poostritev ukrepov na nacionalni ravni bodisi prepustitev končnih odločitev lokalnim odborom na posameznih cestnih blokadah. Gibanje, ki traja že več kot mesec dni, korenini v nezadovoljstvu zaradi kmetijske politike in visokih stroškov pridelave. Odločitve, sprejete v Malgari, bodo neposredno vplivale na pretočnost ključnih prometnih žil v Grčiji v začetku leta 2026.

Grški premier Kiriakos Mitsotakis je v televizijskem intervjuju za postajo Action24 poudaril, da vrata za odprt in iskren dialog s kmeti ostajajo odprta, vendar je hkrati ostro obsodil ravnanje nekaterih protestnikov. Mitsotakis trdi, da določene skupine znotraj kmečkega gibanja izvajajo ustrahovanje nad tistimi kolegi, ki si dejansko želijo pogovorov z vlado, z namenom ohranjanja enotne fronte proti oblastem. Po premierjevih besedah gre za namerno blokado komunikacije s strani radikalnejših elementov. Opozicijska stranka Siriza se je na premierjeve izjave odzvala kritično in njegove besede označila za neprimerne glede na trenutno situacijo v kmetijstvu. Napetosti med kmeti in vlado se stopnjujejo zaradi nestrinjanja glede kmetijske politike in subvencij, medtem ko vlada vztraja, da so nekatere zahteve ekonomsko nevzdržne. Mitsotakis je ponovil, da sistematično nasprotovanje brez pripravljenosti na kompromis ne bo prineslo rešitev za težave, s katerimi se kmečki stan spopada.

Grška opozicijska stranka PASOK-KINAL je ostro napadla vlado premiera Kiriakosa Micotakisa in podpredsednika vlade Kostisa Hadzidakisa zaradi domnevno neustreznega upravljanja kmetijskega sektorja. Opozicija vladi očita, da se namesto iskanja konkretnih rešitev za kmete poslužuje zgolj komunikacijskih manevrov in prelaganja odgovornosti na prejšnje administracije. Po navedbah stranke PASOK so neposredna plačila, ki so jih kmetje prejeli za podporo dohodku, letos dosegla najnižjo raven od začetka izvajanja skupne kmetijske politike. Spor se je zaostril po objavi podpredsednika Hadzidakisa, ki je navajal visoke zneske izplačil prek agencije OPEKEPE v letu 2025. PASOK trdi, da so te številke zavajajoče, saj naj bi velik del sredstev iz programa razvoja podeželja dejansko končal v rokah podjetnikov, gradbincev in investitorjev v kmečki turizem, namesto pri aktivnih kmetih. Stranka poudarja, da primarni sektor ne prenese več iluzij in zahteva politično odgovornost ter strateški načrt, ki bi dejansko pomagal pridelovalcem, ki se spopadajo s težkimi gospodarskimi razmerami. Napetosti med največjo opozicijsko silo in vlado se stopnjujejo v obdobju, ko kmetje opozarjajo na nevzdržne stroške pridelave in pomanjkljivo sistemsko podporo.